Ne glede na to, s čim se kot rekreativni pilot podajate v zrak – naj bo to letalo, zmaj, balon, ali pa kaj tretjega – se med letenjem kaj hitro srečate z omejitvami, ki so posledica izvajanja vojaških aktivnosti.

V Akademiji 4 vas že med šolanjem vestno navajamo k temu, da se pred poletom seznanite z NOTAM sporočili in se območij, ki jih je rezervirala vojska, med letom izogibate. Ampak – ali se res še spomnite, v čem je razlika, če je takšno območje označeno s črko “R” ali “D”? Kaj pa, če take oznake morda sploh nima? Kje, kdaj in zakaj vojska sploh vzpostavlja zapore? Kaj pa, če se naredite Francoza in se na vse skupaj požvižgate? In kaj se zdaj to pravi, da ob vas leti vojaški helikopter – a ni tako, da vojska nad nepridiprave vselej pošlje avione, ki jim iz auspuha švigajo plameni? Đetfajterje?

Na vse to in še več vam bo odgovore podal Miha Šlebir. Miha pri nas v prostem času leti Alpho, v službi pa po nebu usmerja vojaška letala. Zelo sem vesel, da se je koncept gostujoče tipkovnice prijel. Moji blogi? O pridejo, pridejo. Ampak ko bo še za par ur krajši dan in bo letalna sezona pri kraju. Do takrat pa: Miha - poženi!

Začnimo pri osnovah – ali res rabimo vojsko?

Pravzaprav vsi upamo, da je ne. Ampak kot nas uči zgodovina, družbe že tisočletja svoje interese uveljavljajo tudi s pomočjo nasilja in utopično bi bilo pričakovati, da se bo to čez noč spremenilo. Kljub prizadevanju za mirno reševanje sporov je torej dobro, da kot družba ohranjamo sposobnost, da se v skrajnem primeru ubranimo tudi z uporabo sile.

Kako nam lahko pri tem pomagajo letala in helikopterji?

Čeprav šteje (le) nekaj deset zrakoplovov, je letalska flota Slovenske vojske pravzaprav zelo raznovrstna in sposobna opravljati precej različnih nalog. Želimo specialce odložiti v sovražnikovo zaledje? Naložimo jih v Cougarja! Ne vemo kaj se dogaja za sosednjim hribom? Bomo pogledali z brezpilotnikom! Smo odkrili sovražnikovo poveljniško mesto? Že tja bombo odmetava Pilatus!

Poleg tega se v mirnem času vojaški zrakoplovi vsakodnevno uporabljajo pri reševanju življenj. Posadke helikopterjev rešujejo v gorah in zagotavljajo nujne medicinske prevoze, s Falconom v Slovenijo dostavljamo organe za transplantacijo, s Turboletom smo ob začetku pandemije tovorili nujno potrebno zaščitno opremo.

Šolsko-bojni Pilatus PC-9M Hudournik. Turbopropelerski dvosed razvije skoraj 600 km/h, nanj se lahko navesi mitraljeze, bombe in nevodene rakete zrak-zemlja. Slovenska vojska jih ima devet (Foto: Wikipedia)

Toda, ali mora vojska z zapiranjem zračnega prostora res motiti VFR lete v Portorož

Da je lahko kar najbolje pripravljena za opravljanje svojega poslanstva, se mora vojska redno usposabljati. Zaradi poseganja v zračni prostor pa varnosti nekaterih oblik usposabljanja žal ni možno zagotoviti drugače, kot da se manjše dele zračnega prostora začasno izvzame iz civilne rabe. Takšna je praksa po svetu in Slovenija ni izjema. Nihče si namreč ne želi, da bi vojaškemu pilotu, ki vadi zračni dvoboj, pot prekrižal civilni zrakoplov. Ali pa da bi vaš let v Portorož prekinil projektil. Letite 3000 čevljev nad terenom? Minometna mina tudi!

Slovenska vojska zapor zračnega prostora torej ne vzpostavlja brez razloga, pri tem pa se trudi, da so zapore prostorsko čim manjše, čim manj restriktivne in časovno čim krajše.

Tipi zapor se med seboj razlikujejo. Kako je že s tem?

Če vojaške aktivnosti zaradi poseganja v zračni prostor vplivajo na varnost letenja, se takšne aktivnosti praviloma napovejo z NOTAM sporočilom. Odvisno od vrste aktivnosti so lahko objavljena naslednja območja:

• Območje omejenega letenja (Restricted Area). Gre za območje zračnega prostora, v katerega je vstop zrakoplovom prepovedan ali pa dovoljen le pod točno določenimi pogoji.
• Območje, nevarno za letenje (Danger Area). Gre za območje zračnega prostora, v katerem potekajo aktivnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost za letenje oziroma za druge zrakoplove.
• Druga območja, v katerih se odvijajo vojaške aktivnosti.

Konkretizirajmo na primeru slovenskega zračnega prostora. V AIP-u je predvidenih pet območij omejenega letenja, vsa se nahajajo v okolici vadbišča Poček (R4, R5, R6A, R6B, R6C). Če je torej v času vašega poleta z NOTAM-om aktivirano katero od teh območij, vanj nikakor ne letite. Ker ne želite bližnjega srečanja z brezpilotnim letalnikom. Ali pa minometno mino.

V AIP-u najdemo tudi dve območji, nevarni za letenje. Prvo (D1) leži nad vadbiščem Bač, drugo (D2) pa povezuje Poček z letališčem Cerklje ob Krki. Za območje D1 posebna aktivacija ni predvidena, območje D2 pa se aktivira z NOTAM-om. Z vstopom v nevarno območje sicer formalno ne kršite ničesar, a s tem sprejemate dodatno tveganje. Da, recimo, srečate oboroženega Pilatusa.

V AIP-u so predvidena še tri območja vojaškega letenja (Military Training Areas). TA 1 leži v okolici Sevnice, TA 2 nad Suho krajino, TA 3 pa približno nad Škofjo Loko. Vojaški piloti jih aktivirajo neposredno v zraku prek službe za vodenje zračnega prometa, ta pa nato promet usmerja mimo aktivnih območij.

Poleg v AIP-u predvidenih območij pa se v Sloveniji vojaške aktivnosti redno odvijajo tudi v območjih TSA in Rozy. TSA (Temporary Segregated Area) je precej obsežno območje v večjem delu zahodne Slovenije, v katerem potekajo vaje prestrezanja z zavezniškimi zrakoplovi. Ker se uporablja med nivojema leta 180 in 220, praktično nima vpliva na VFR lete. Drugače je z območjem Rozy, ki leži v širši okolici Kočevja in se uporablja tudi večkrat tedensko, in sicer med 5500 in 7500 čevlji nad morjem. Da Rozy-ke nikoli ne vidite objavljene med NOTAM-i? O ja, jo, le da ne pod tem imenom.

Tipična najava območja Rozy. Vidite EST pri postavki C? Takoj, ko bo aktivnost končana, bo NOTAM preklican in območje predano nazaj v običajno rabo (Foto: zajem zaslona)

V Rozy je torej svetovana previdnost. Podobno kot pri nevarnih območjih vaš vstop v območje ni prepovedan, je pa odsvetovan.

Kaj pa Skunk? Zakaj ga ni med naštetimi?

Slovenska vojska je vse do aprila letos res uporabljala tudi območje imenovano Skunk. Skunk se je raztezal nekako od Laškega prek Trebnjega in Novega mesta proti Kočevju, vendar pa kljub pogosti rabi ni bil nikoli objavljen v AIP-u in vrisan na VFR karti. Kljub temu je območje ustrezalo tako vojakom kot civilistom – vojski je odgovarjalo, da je bilo območje dokaj obsežno in v bližini letališča Cerklje ob Krki, po drugi strani pa ni kaj dosti motilo civilnega zračnega prometa. Ker se v Skunku niso odvijale posebej nevarne aktivnosti (kot se denimo nad Počkom), je zadoščala vsakokratna objava z NOTAM-om, ki je svetoval previdnost. Razpon med 4500 in 10.000 čevlji je bil ustrezen, da so VFR leti brez težav leteli pod in IFR leti nad območjem, pa tudi kak let skozi Skunk sta vojaška in civilna kontrola enostavno koordinirala.

Aprila letos pa so bile uveljavljene spremembe zračnega prostora v okolici letališča Cerklje ob Krki (o čemer smo pisali v prejšnjem blogu). S tem, ko so bili na letališču omogočeni tudi IFR prileti in doleti, je Skunk postal v napoto. Treba je bilo poiskati novi Skunk, pa tudi novo ime, da ne bi prihajalo do zmede, v katerem območju se odvijajo aktivnosti. Kot (začasna) rešitev se je nad Kočevjem oblikovalo območje Rozy, ki je ohranilo osnovne značilnosti Skunka (brez objave v AIP-u, a z vsakokratnim NOTAM-om), le da je nekaj manjše tako po površini kot po višini.

Letim redko in obilica vojaških območij me je kar nekoliko prestrašila.

Samo brez panike. Velike večine potencialnih zapletov se lahko rešite, če tudi med letom v nekontroliranem zračnem prostoru letite prijavljeni na frekvenci “Ljubljana Information”. Operater na FIC-u vas bo namreč pravočasno opozoril na aktivna območja in vam po potrebi pomagal koordinirati let mimo, nad ali pod njimi.

Da bo zadeva še bolj pregledna, strnimo v tabeli:

Območje	NOTAM objava	Največji višinski razpon	Opomba
R4 R5 R6A R6B R6C	Da Da Da Da Da	GND / FL 280 GND / FL 280 10.000 ft MSL / FL 280 GND / FL 280 GND / FL 280	Let v aktivno območje prepovedan. Možna je tudi napoved aktivnosti izven omenjenih območij; v tem primeru dobi območje oznako TRA (Temporary Restricted Area).
D1 D2	Ne Da	GND / 7500 ft MSL 1000 ft AGL / 7500 ft MSL	Let v območje odsvetovan.
TSA	Ne	FL 180 / FL 220	Praktično ne vpliva na VFR letenje.
Rozy	Da	5500 ft MSL / 7500 ft MSL	Let v območje odsvetovan.
TA 1/2/3	Ne	2500 ft AGL / FL 245	Let v območje je odsvetovan.

Toda občasno je območje omejenega letenja res v napoto. Saj me ne bo nihče opazil, če letim skozi, kajne?

Če letite v nevidnem letalu, potem res ne. V nasprotnem primeru pa bodo obrvi dvigovali tako v civilni kot v vojaški kontroli letenja. Še zlasti vojaški center za nadzor in kontrolo zračnega prostora je zelo pozoren, da v območja omejenega letenja (torej R oziroma TRA) ne vstopajo nepoklicani zrakoplovi, saj so kršitve neposredno povezane z varnostjo.

V rdeči barvi območja R, D in TA, v modri TSA, v zeleni Rozy. Slednje nadomešča nekdanji Skunk (Foto: prirejeno po eAIP Slovenia, ENR 6.6-1) Kot vidim, v severovzhodni Sloveniji vojska nima predvidenih posebnih območij.

Drži, vendar pa se zlasti v primeru večjih vojaških vaj, kakršna je Jadranski udar, območja omejenega letenja oblikujejo po vsej Sloveniji. Pri načrtovanju letenja vam takrat lahko še posebej prav pridejo priponke formata KML, ki spremljajo NOTAM sporočila. Če takšno datoteko uvozite v katerega od geografskih informacijskih programov (kot je Google Earth), vam 3D izris volumna zračnega prostora precej olajša pripravo na let.

Primer rabe orodja?

Evo Rozy.

Rozy se pretežno uporablja za vaje s Pilatusi (Foto: zajem zaslona Google Earth)

Kaj lahko doleti potencialne kršitelje območij omejenega letenja?

Kršitelji so v skrajnem primeru lahko prestreženi in pospremljeni ven iz območja. Da o možnih uradnih postopkih po pristanku ne razpravljamo.

Ali obstaja še kakšna druga situacija, v kateri bi me prestrezali

Prestrezanje zrakoplova je ukrep, ki se ga pristojne službe poslužujejo le, ko so ostale možnosti že izčrpane. Še posebej v primeru, ko zrakoplovov izvaja kršitev (nedovoljen vstop v območje omejenega letenja, nedovoljen vstop v kontroliran zračni prostor, nedovoljeno prečkanje državne meje ipd.) in hkrati ni v radijski povezavi s službo za vodenje zračnega prometa, pristojnim ne preostane drugega, kot da proti kršitelju pošljejo vojaški zrakoplov.

Za prestrezanje lahko zaprosite tudi sami, še zlasti, ko bi vam vojaški zrakoplov pomagal razrešiti situacijo v sili. Primer? Denimo, da ste se med vizualnim letenjem zaplezali nad oblake. Oblačnost postaja vse gostejša, kljub temu pa ocenjujete, da bi kje v bližini še lahko obstajala možnost za vizualni spust pod bazo oblakov. Če vam gorivo dopušča, da počakate nekaj deset minut na vojaški prestreznik, vas bo izkušeni pilot morda uspel pospremiti do varnega pristanka. Ali pa vsaj svetoval, da je pa zdaj res čas za aktivacijo padala. Vaš pozivni znak, ki mu sledi “requesting emergency assistance”, bo pravi način, da po radijski povezavi načnete neprijetno temo in sprožite postopke pomoči.

Kdo me v Sloveniji sploh lahko prestreza? 

V Sloveniji se, odvisno od konkretnega primera, prestrezanje izvaja bodisi z lovskimi letali držav zveze NATO (več o tem tule) bodisi z zrakoplovi Slovenske vojske. Za prestrezanje počasnejših zrakoplovov, med drugim tudi športnih letal, so precej primerni kar naši Pilatusi. Ob ustrezno usposobljeni posadki pa vas lahko prestreže tudi vojaški helikopter.

Kako poteka prestrezanje?

Pilot vojaškega zrakoplova bo najprej z vami vzpostavil vizualni stik in se vzpel ali spustil na vašo višino. Ko vas bo dohitel, bo začel leteti vzporedno z vami. Če pilotirate letalo, se bo postavil na vašo levo, če ste pilot helikopterja, pa na vašo desno stran, torej tja, kjer ga lažje opazite. Naloga vojaškega pilota bo v prvi fazi najverjetneje omejena na identifikacijo vašega zrakoplova in vzpostavitev dvosmerne komunikacije. Na vas je, da:

• Skušate stopiti v kontakt s kontrolo letenja in poročate o dogodku.
• Spremljate “guard” frekvenco 121,5 Mhz in skušate s prestreznikom vzpostaviti radijsko komunikacijo.
• Nastavite kodo transponderja na 7700.
• Se odzivate in sledite navodilom, ki jih daje pilot prestreznika.

Komunikacija med vami in prestreznikom lahko poteka v kateremkoli jeziku, ki ga razumeta obe posadki. Če vas je prestreglo tuje vojaško letalo, vi pa niste suvereni v angleškem jeziku, je pomembno, da obvladate vsaj prestreznikove pozive CALL SIGN, FOLLOW, DESCEND, YOU LAND in PROCEED. Več o tem tukaj.

Vojaško in prestrezano letalo lahko za komunikacijo uporabljata tudi vizualne signale. Povzetek je v tabeli:

Serija	Signal prestreznika	Pomen	Vaš odziv
1	Mahanje s krili, utripanje z navigacijskimi lučmi v nerednih intervalih. Po tem, ko prestrezani zrakoplov potrdi signale, prestreznik izvede počasen zavoj na istem nivoju, običajno v levo.	Prestrezam vas. Sledite mi.	Mahanje s krili in utripanje z navigacijskimi lučmi v nerednih intervalih, sledenje prestrezniku.
2	Oster odmik stran od prestrezanega zrakoplova z zavojem v vzpenjanju 90 stopinj ali več.	Lahko nadaljujete.	Mahanje s krili. Nadaljevanje leta.
3	Spuščanje pristajalnega mehanizma, prižig pristajalnih luči, let nad vzletno-pristajalno stezo oziroma nad heliportom.	Pristanite na tem letališču.	Spuščanje pristajalnega mehanizma, prižig pristajalnih luči. Po preletu vzletno-pristajalne steze ali heliporta pristanek, če ga je možno varno izvesti.

Serija	Vaš signal	Pomen	Odziv prestreznika
4	Dvig pristajalnega mehanizma, utripanje s pristajalnimi lučmi pri preletu vzletno-pristajalne steze ali heliporta, nato kroženje nad vzletno-pristajalno stezo ali heliportom.	Letališče, ki ste ga določili, ne ustreza.	Signal serije 1 (sledi mi) Signal serije 2 (lahko nadaljuješ)
5	V rednih razmakih prižiganje in ugašanje vseh razpoložljivih luči, vendar tako, da je drugačno od utripanja z lučmi.	Ne morem izpolniti navodil.	Signal serije 2
6	V nepravilnih časovnih razmakih utripanje z vsemi razpoložljivimi lučmi.	Sem v nevarnosti oziroma v sili.	Signal serije

Ali me lahko prestrezajo za vajo?

Vadbeno prestrezanje naključnih civilnih zrakoplovov je strogo prepovedano. Nesreče pri prestrezanjih so sicer zelo redke, a se dogajajo. Ena izmed takšnih se je leta 2014 zgodila med vajo v Nemčiji. Izid? Trčenje, dva mrtva in milijonska škoda. Povrhu tega so dežurni prestrezniki oboroženi, saj so primarno namenjeni za odzivanje na vojaške grožnje, zato kakršnokoli izzivanje sreče res ni na mestu.

Vojaška letala večinoma prestrezajo v paru. Eno se pazljivo približa tarči, drugo postopek krije z varne oddaljenosti. Na fotografiji italijanski Eurofighter Typhoon, ki prestreza slovensko “devetko” (Foto: Slovenska vojska)

Kaj pa pristanek na letališču Cerklje ob Krki, je ta možen?

Skladno z določbami v AIP morate kot civilno letalo za pristanek dobiti pisno dovoljenje letaliških oblasti. Za dotik in odlet (touch and go) pa v delovnem času letališča ni potrebno posebno dovoljenje, zato kar veselo oddajte načrt leta proti Cerkljam! Pazite le, da se izognete območju prepovedanega letenja okoli Nuklearne elektrarne Krško.

Za konec – da bi se izognili kršitvam nedovoljenih območij, kot tudi morebitnim posredovanjem vojaških zrakoplovov, se vselej temeljito pripravite na let. Tudi v zraku pa vam je na voljo močna varovalka v obliki radijske povezave s službo za vodenje zračnega prometa. Zato ne oklevajte in se ob naslednjem vzletu iz vašega športnega letališča ali vzletišča le prijavite na "Ljubljana Information". Pa srečno!